Javno predavanje v Cankarjevem domu
Javno predavanje za Cankarjev dom: 8. 6. 2023 ob 18.30
»PODOBA BOGA IZZA JUNGA IN UMETNEGA ŽIVLJENJA«
Postmoderna oziroma drugomoderna podoba boga se oblikuje in razvija le počasi. Čeprav nekatere pomembne elemente že najdemo pri nekaterih sodobnih filozofih, kot tudi v mistični tradiciji, pa je postmoderna podoba boga, kakor se pojavlja pri Carlu G. Jungu, daleč najbolj razvita, razvejana in celostno obravnavana. Pojavlja se kot vitalni dejavnik njegovega notranjega potovanja, katerega značilnosti so zbrane v njegovi monumentalni Rdeči knjigi. Ta je naposled 2009, potem ko je bila za celo stoletje inkubirana v družinskem sefu, bila izdana v angleškem in nemškem, samo nekaj let zatem pa tudi v slovenskem jeziku. Na predavanju si bomo pogledali osnovne elemente Jungove podobe boga znotraj filozofskih kategorij predsimbolnega in simbolnega. To so pri Jungu duša, duh, srce, živetje svojega življenja, puščava, brutalnost duha časa, duh globine in iniciacija v psihični cogito, blaznost, bolezen, najnižje in najneznatnejše, predmišljenje in poželenje, pekel in zlo. Podoba boga je pri Jungu upodobljena z različnimi figurami: Jezusom, Marijo, Gilgamešem, Hudičem, Abraksasom in Phanesom. Nato bomo pogledali, kateri elementi Jungove podobe boga sovpadajo, katere pa nadgrajujejo osnovne elemente postmoderne podobe boga pri nekaterih reprezentativnih postmodernih filozofih, kot so Hans Jonas, Jean-Luc Marion, Ulrich Beck, pa tudi dnevnik Etty Hilesum, ki je umrla v Auchwitzu. Pogledali si bomo tudi nekaj izhodišč podobe boga v mistični tradiciji (Mojster Eckhart, Angel Silezij in Willigis Jäger). Nazadnje bomo z našim lastnim pojmovanjem štirazsežnostnega cogita (človeške zaznave, delovanja in stvarjenja) še pokazali, kakšne omejitve podobe boga lahko pri Jungu opazimo ter podobo boga komentirali še v luči temeljnih ugotovitev znanstvenega področja umetnega življenja, kamor spada tudi umetna inteligenca. V zadnjem delu si bomo pomagali predvsem z analizo človekovega telesnega cogita, ki predstavlja človekovo telesno zaznavo, fizična dejanja (tudi v odnosu do narave) in (ne)ustvarjanje boljših pogojev za življenje na planetu.
Matjaž Regovec je doktor psihologije osebnosti (mentor Janek Musek) in kvalificirani neodvisni jungovski psihoanalitik. Je pred zagovorom doktorata iz filozofije z naslovom »Jungova podoba boga med simbolnim in predsimbolnim« (mentorja Janek Musek in Borut Ošlaj).[1] V Ljubljani povezuje tutorje in gojence na Institutu IPAL, ki ga je ustanovil 1993, ves čas pa dela tudi v zasebni praksi psihoanalize in psihoterapevtskega zdravljenja. Je avtor številnih knjig s področij psihoanalize, psihologije in simbolne kozmologije. Njegovo raziskovanje na področju integrativne antropologije je povzeto v knjižni zbirki »Antropodiceja«, znotraj katere je že izšlo prvo delo Cogito coniunctionis, štiri razsežnosti človeške zaznave, delovanja in stvarjenja, medtem ko je izdaja drugih dveh, Cogito methodum, Metoda IPAL: stvarjenje osebnega sveta in človekova preobrazba, in Cogito imago dei, podoba boga izza Junga in umetnega življenja, načrtovana za prvo polovico 2023.
[1] Zagovor doktorske disertacije je s strani Filozofske fakultete UL formalno razpisan za 5. aprila 2023.